| |
| Avtor |
Sporočilo |
|
| HrtjiSvet |
 Objavljeno: 23 Sep 2015 11:50 |
 |
|
|
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39
Prispevkov: 1600
|
Zopet nas čaka vesel vikend ... Naša ekipa se v soboto odpravlja na transport greyhoundov in v nedeljo bodo lahko novi posvojitelji prvič objeli svoji prelepi greyhoundici Dixie in Roxy, ki ju že res nestrpno pričakujejo.
Še par ur, pa se bodo greyhoundi odpravili na dolgo pot iz Irske, vsi imajo že pripravljene svoje culice ... Že res, da s seboj ne bodo prinesli bogate "dote", vendar pa bodo od prvega objema dalje posvojitelji veliko bogatejši.
Posvojitev bo v nedeljo 27. 9. ob 13h v Ložnici in tokrat smo se odločili za zaprt tip posvojitve, saj je za naslednje dni napovedano slabo vreme. Seveda pa se vam bomo oddolžili s poročanjem in fotografijami posvojitve. |
_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org |
|
| Nazaj na vrh |
   |
| HrtjiSvet |
| Objavljeno: 28 Sep 2015 16:34 |
|
|
|
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39
Prispevkov: 1600
|
Transport greyhoundov je vedno nekaj posebnega, najbolj zaradi tega, ker smo udeleženci nagrajeni z "eno nočjo" s hrti. Ker je pot dolga in prevzem psov v popoldanskih urah prespimo na Češkem in se naslednje jutro odpravimo na pot proti Sloveniji.
Sobota ... Brno ... Čakanje na tako znan kamionček bordo barve, ki pripelje greyhounde in lurcherje iz Irske. Klepet z našimi prijatelji, s katerimi sodelujemo, za greyhounde, ki še nimajo domov sva jim predala tudi 26 plaščkov, ki sta jih sešili Suzana in Eva. Pa božanje že posvojenih hrtov, ki so prišli pozdraviti nove srečneže. Vedno zanimivo opazovanje novopečenih posvojiteljev, ki nestrpno pričakujejo prihod svojih psov. Iz njihovih obrazov je možno prebrati mešanico čustev, ki se prepletajo med seboj. Rahel strah pred "neznanim", nestrpnost, veselje, srečo in ... ko pridejo hrti - ganjenost. Včasih po obrazu spolzi tudi kakšna solzica.
Nekdo hiti in odpira železna vrata, ki vodijo v poligon kjer poteka posvojitev. Med ljudmi završi ..."Hrti prihajajo" ... In že čez par sekund se pripelje kamion s psi. Izstopi šofer Ian, ki vedno pripelje hrte in njegov (kot ga sam imenuje) asistent. Pogledata ljudi, se široko nasmejita in začneta dvigovati stranice kamiona. Prikažejo se prve, radovedne hrtje glave. Svoje smrčke približajo vratam kletk in se zazrejo v ljudi. Nekateri še malce preplašeno, pri drugih že slišaš kako repkajo in z repom udarjajo ob stranice kletk. He, he ... eden je že zelo nestrpen in cvileče laja. Enega za drugim šoferja dvigneta iz kletk in predata posvojiteljem. In že zaslišim:"Roxy." Oooo, ta je pa naša! Hitro stopim do kamiona in jo prevzamem. Čudovita, mlada psička je, stiska se k nama in naju nagradi z veliko poljubi. Potem vso njeno pozornost prevzame moja jakna, oz. žep na moji jakni. V njemu so namreč priboljški in tamala seveda ve, da so tudi zanjo. Potem pride iz kamiona še Dixie, spet prelepa črna hrtica. Skoraj identični sta, o, to pa ne bi bilo dobro zamešati.  Ugotoviva, da ima Roxie belino na zadnjih tačkah, Dixie pa na sprednjih. Ok, identifikacija uspešna. Pregleda ju še veterinar in že se poslovimo, ter odpeljemo v penzion, kjer imamo rezervirano sobo.
Do nje vodijo stopnice in Roxy se odloči, da po nijh ne bo hodila, ker če jih ni poznala do sedaj, jih nima interesa tudi sedaj. Dixie z njimi nima težav, Roxy pa je potrebno podkupiti. Priboljški spremenijo njeno mnenje glede stopnic. Pa malo naše vztrajnosti in že smo v sobi.
Večerja ... Čeprav imata vsaka svojo skledo, vsakih nekaj časa pregledata ena pri drugi, kaj katera obeduje. Pojedli sta vse do zadnjega briketa in se lačno zazrli v naju. "Še sva lačni in vohava, da imata v vrečki še hrano." Ker sva ostala kruto odločna, da je bilo dovolj, sta stvar vzeli v svoje roke (vodja je bila Roxy) in izkoristili trenutek nepazljivosti, ter ukradli priboljške iz potovalke in v trenutku so izginili v njunih želodčkih. Dixie je takoj ugotovila, da je postelja za spat in legla nanjo. Roxy je bila prav smešna, ko je prve tačke položila na posteljo, z zadnjimi pa se je skušala štorasto povzpeti nanjo, pa ji ni uspelo. Seveda vedno potem sledi očitajoč pogled naravnost v oči in že jo imaš v naročju ter jo položiš na posteljo. Vedno, ko sva se premaknila sta obe planila za nama s postelje, največ časa pa sta se zadrževali pred omaro na hodniku, kamor sva skrila hrano in ostale priboljške.
Noč je potekala mirno ... Dixie je spala na tleh, kamor sva ji pogrnila dve deki, Roxy pa pri meni na postelji, najprej skromno, čisto pri nogah, čez noč pa se je razpustila in na moč razkomotila, pa sem že skoraj jaz spala pri njenih nogah.
Nedelja ... Zgodnja jutranja ura ju ni prav nič motila, takoj sta bili pripravljeni za sprehod. Kot, da bi čutili, da ju peljeva domov in sta želeli priti čim prej. Potem je seveda sledil zajtrk (po njunem mnenju spet veliko premalo) in že smo bili pripravljeni za odhod. V avtu sta minutko še stali pokonci in opazovali okolico, potem pa sta njuni lepi glavi izginili in že sta pridno ležali. Odločila sva se za postanek na počivališču v Avstriji, da sta si pretegnili tačke, pili in na hitro zmazali še en sendvič . Sprehod po postajališču z dvema tako lepima psoma je pritegnil pozornost velikih ljudi. Gledali so ju, se jima nasmihali, par iz Kitajske pa je pristopil in vprašal, če se lahko slikata z njima. Ni kaj, hrti so pravi supermodeli.
Ložnica ... Skoraj se ponovi prizor ... odprejo se železna vrata poligona, zapeljeva vanj in tam že stojijo posvojitelji, ki nestrpno čakajo na svoji novi družinski članici. Najprej izstopi Dixie, potem Roxy. Posvojitelji ju božajo, jima prigovarjajo, odpeljejo na prvi sprehod po trati poligona. Malo se še podružimo in že vidim kako se njuna repka oddaljujeta. Odpeljejo se. In razmišljam, kako neverjetno je, da ti psi človeku že v tako kratkem času zlezejo pod kožo. In da bi res prav vsakega odpeljal kar domov. Pa ne morem in zato sem kot vsa ekipa Hrtjega sveta neizmerno hvaležna vsakemu, ki se odgovorno in premišljeno odloči za posvojitev in sprejme v svoj dom hrta in mu omogoči lepo življenje.
Zahvaljujemo se novopečenim posvojiteljem, ki so Dixie in Roxy dali novo priložnost. Hvala ekipi Chrti u nouzi in GHIN, hvala tudi ekipi društva HSS za izpeljano posvojitev. Hvala tudi Metki Potočnik in njenemu podjetju Prolife, ki nam je ponovno podarila paketke dobrodošlice za greyhoundici, hvala tudi osebju KD Pluton, ki nam vedno nesebično priskoči na pomoč in odstopi poligon, da smo lahko izvedli formalno posvojitev, hvala Nuši in seveda Evi ter Suzani za donacijo plaščkov.
Dixie in Roxy ...Bodita srečni in veseli! Želimo vama mnogo lepih trenutkov z vašima družinama in že komaj čakamo, da bomo lahko spremljali vajin napredek.
Fotografije s transporta in posvojitve najdete na naši fb strani: https://www.facebook.com/hrtjisvet/timeline/story?ut=43&wstart=0&wend=1443682799&hash=-519906223687025845&pagefilter=3 |
_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
